Ali naj izgubljevanje človeka še tako boli in skeli, da si misli: Tega ne pretrpim; vendar se pretrpi še najhujše trenutje. Bolečina odnehuje in gine, rana se zaceli, novo življenje se razliva po udih. Človek še nekoliko časa pogreša, kar je izgubil, in potem se privadi, bodisi tudi desna roka ali celó bistro oko, ter nazadnje mu ostane komaj spomin tega, kar je izgubil.