Hudo je človeku izgubiti kak ud; vsi so mu enako ljubi in misli, da brez nobenega mu ne bode živeti. Ali naj izgubljevanje človeka še tako boli in skeli, da si misli: Tega ne pretrpim; vendar se pretrpi še najhujše trenutje. Bolečina odnehuje in gine, rana se zaceli, novo življenje se razliva po udih.