‒ Jutri, preden posije sonce, oddrdrá gospodič čez belopeščeno grajsko dvorišče proti Ljubljani in od tod brez pomude prvikrat v daljne dunajsko mesto. Dolgo se je že pripravljalo vse za ta imenitni dogodek; ves mesec je že zbadala igla v hiši, vendar ni še mnoga reč gotova in sonce zadnjega dne je že komaj še za moža visoko. Na dvorišču stoji častitljiva grajska kočija, ki jo mali hlapec drgne in pere v potu svojega obraza.