O njeni lepoti je bila daleč okrog samo ena misel, samo en glas: Ni je lepše pod belovaškim zvonom, nego je Svetinova, in mnogemu mladeniču je na skrivnem srce gorelo za njo. Kakor pa lepota, tako je bila sploh znana tudi Metkina poštenost in sramežljivost. Akoravno je bila prijazna z vsakim človekom, vendar ni se mogel ponašati nobeden, tudi najlepši in najbogatejši ne, da bi bil kdaj dobil posebno dobro besedo ali prijazen pogled od Svetinove, tako da so ji očitali nekateri, da je trdega ali še celo prevzetnega srca.