Čez nekaj časa zopet začne mati: »Jaz sem že večkrat premišljala in primerjala, kaj bi in kako bi, da bi bilo prav. Ko bi mogla takole kam priti v kakšno boljšo hišo, da bi ti ne bilo treba prijeti za vsako delo, da bi le bolj gospodinjila, tako na primer, ko bi se primerilo kaj takega kakor pri ‒ Tinetu!« se zdrzne pri tem imenu; zdaj šele vidi, kam merijo materine besede. »Saj ne pravim ravno,« govori mati dalje ‒ »to le primerjam tako ‒ to se ve, da kaj takega bi bilo kakor nalašč zate in večkrat mi je že šlo po glavi.