»Pridi, pridi sem na srce moje,« vabi jo z odprtima rokama, »pridi,; četudi nisi moja, bodi moja. Tolažba mi bodi, radost moja na stare dni; pozabljeno bodi, kar je bilo; poleg tebe hočem pozabiti, kar sem pretrpel; skupaj bodeva živela kakor oče in hči!«
se ne gane z mesta; čudne, nerazumljive so ji bile njegove besede.