nova beseda
iz Slovenije
Josip Stritar: Rosana, poved v sobesedilu:
Zdaj, ko se ji je ozdraveli jelo zopet polniti in rdeti upalo bledo lice, ko se je povrnil prejšnji ogenj otemnelemu očesu, naravna živost in gibčnost vsemu njenemu životu: zdaj ko je bila kakor vrtnica, ki se razcvita v prvem poletju in jutranje kapljica trepeče na nji v žarku zgodnjega sonca; ko jo je zdaj ogledoval in ogledoval, ko je videl te oči, to hojo, to gibanje, zamislil se mu je duh v pretekle čase. Kakor luna izza mu je vzhajati podoba, bolj in bolj jasna, nekdaj tako ljubljena, potem tako sovražna podoba! Te oči, to rast, to gibanje, to hojo, o vse to je videl nekdaj, in kar vidi zdaj, to je njeno, vse njeno, taka je bila ena sama ženska na svetu!
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani
|
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša
ZRC SAZU |
Iskalnik: NEVA |