V tem žalostnem stanju obraz ni kazal kake posebne modrosti; žalostno ga je bilo videti, usmiljenja je bil vreden, ali ni bila usmiljena. Prizadeval si je po vsi moči, da mu pride kaka druga misel, in res mu je prišla.
»Zdaj je priložnost,« reče ji kolikor more resno in moško; »ne izpustim te, nič ti ne pomaga, povedati mi moraš, jasno, razločno, brez okolišev!«