O Rosanka, Rosanka, bogvedi, kako bo tisto; svojo glavico imaš, svojo trmico; vdati se mi bo v božjo voljo in tvojo; bodi mi milostna gospa!«
»Ti se me bojiš?« vpraša ga deklica ter se ozre vanj z neskončno ljubeznivim, sladkim nasmehom. Ubogi je bil v grozoviti stiski; od njegovih ust do njenih je bilo tako blizu, tako strašno blizu!