Na te besede, ki jih je govorila gospa Jarinova z nepopisno ljubeznivo šaljivostjo, se glasno zasmeje; prijetno se je razlegal njen smeh, kakor kukavice glas po zelenem bukovju spomladi! zardi in temna trepalnica ji osenči lepo bistro oko, kakor ko za trenutje zakrije zlato sonce na jasnem nebu. Čutila je, da se je ozrlo vanjo Radovanovo oko.