Hitro se je bilo med ljudstvom ukoreninilo to prijazno in tako primerno ime; in ne samo to! Dali so celo po domovju ime posestniku; imenovali so ga, morebiti ne vedoč mu pravega imena, sploh samo mirodolskega gospoda; in tudi mi, dasi mu vemo pravo ime, zvali ga bodemo vedno samo gospoda Mirodolskega. Dasi tako radi ustrežemo ‒ ta je prva naša zapoved ‒ častitemu bralcu, in kako šele ljubeznivi bralki ‒ pravega imena našega prijatelja od nas vendar ne zvedó.