Malokdo je šel zdaj po gladkem, drobnopeščenem, cesti podobnem potu za streljaj od hiše, da bi ne bil postal ter z veseljem ogledoval prijaznega poslopja. Vendar prenaredba ni bila posebno velika: štiri okna pri tleh, dve pod streho kakor prej ‒ a bilo je vse tako snažno, tako čedno, tako praznično; vse je pričalo, da vlada tu umna roka izobraženega gospodarja, moža, ki je dolgo živel po mestih, a naposled za stare dni tukaj si izbral prijetno, mirno domovje. Vse je bilo snažno, pravimo, saj to pač skoraj ni vredno, da se v misel jemlje, kar so nesnage delale lastovice pod streho, zlasti mladi rod v gnezdu, ki še ne ve, kaj je spodobno.