Na vzhodni strani Tihega dola je imela na nizkem zelenem griču prijazen gradič, kamor je hodila prebivat tri, štiri mesece poleti, kakor je navada lahkoživim gosposkim ljudem. Premožna žena je bila gospa Jarinova; poštenim Tihodolcem se je zdela silno bogata. Videli so jo vedno, v dejavnik in praznik, »v petek in«, v črni svilnati obleki, z bleščečo zlatnino in dragim kamenjem okoli belega vratu in za pestjo, in krasen demant ji je blesketal na levi roki ‒ prikazen, o kateri so do tedaj preprosti Tihodolci slišali samo govoriti v starih pripovedkah kakor o drugih čudovitih stvareh, katerih ni dandanašnji več videti v navadnem življenju!