Dolgo časa je molčal; mesec mu je sijal naravnost v obličje; obličje je bilo bledo in čudno so se mu žarile oči. Težko je sopel in nemirno se mu je vzdigovala odeja na prsih, kakor se dviguje jezeru valovje pred nevihto. »Kako vam je?« vpraša ga vznemirjen gospod Mirodolski.