Z otroki je bil krotak in potrpežljiv kakor jagnje in s Kajro živel je v trdem prijateljstvu. Še z eno, imenitno osebo nam je seznaniti in, upamo, tudi sprijazniti častitega bralca. Imeniten je bil v resnici Kokodin, videti vsaj je bilo, da se sam sebi vidi silno imeniten; nobeden v okolici ni tako veličastno visoko pokonci nosil žarečega, plamenu podobnega grebena, nobeden se ni ponašal s tako dolgimi, tako ostrimi ostrogami ‒ strah vsem sosednim petelinom; in kako modro sta mu visela dolga podbradka, tako ponosno ne nosi nobena gospa koralnih uhanov; s svojim ostrim, srditim pogledom imel je v strahu vse dvorišče; enkrat zakokotati, z glavo zmajati bilo je dovolj ‒ vse mu je bilo pokorno.