A Krilan se je malo menil za hvalo in grajo; bil je dober človek in nikakor si ni domišljal, da je ravnal bogve kako plemenito! Navadna človeška dolžnost, ne junaštvo se mu je zdelo, osrečiti dva človeka, ki sta samo od njega pričakovala življenja ali smrti. Vse je bilo srečno in veselo; lepo ženitovanje se je obhajalo na Krilanovem domu!