Odgovarjal mu je mož, da se zdravega in krepkega čuti, da že dolgo ne tako. »Storite mi to dobroto, gospod, ostanite pri meni nekoliko časa; tako nekako čudno mi je; dolgo že nisem dihal tako prijetne sape kakor tu pod vašo streho; govoriti mi je treba; dolgo je že, da nisem govoril poštene, pametne besede! Če vas ni strah potepuha, ugasite luč, gospod, hudo dé mojim očem!