Zastonj si je prizadeval skrbni gospod, zastonj mu prigovarjal, naj miruje, naj zaspi, ako mogoče, ker mu je potrebno spanje. Odgovarjal mu je mož, da se zdravega in krepkega čuti, da že dolgo ne tako. »Storite mi to dobroto, gospod, ostanite pri meni nekoliko časa; tako nekako čudno mi je; dolgo že nisem dihal tako prijetne sape kakor tu pod vašo streho; govoriti mi je treba; dolgo je že, da nisem govoril poštene, pametne besede!