Življenje sem mu otel, iz vodé sem ga potegnil, kamor ga je bila vrgla usmiljena roka. Res, življenje ni posebno prijetno rokodelstvo; ali sirota ga ni še poznala; branila se je z vsemi štirimi, da bi ne poginila; jaz sem ji pomagal; in kmalu sva bila prijatelja, dobra, zvesta prijatelja, gospod! Nič dobrega ni imela žival pri meni, res; dajal sem ji, kar sem imel; skupaj sva potovala v mrazu in vročini, po prahu in po blatu; skupaj sva prenočevala po svislih in po gozdih; skupaj sva, kar sva imela; iz enega kozarca pila ‒ tudi žganje je pil ‒ kaj se čudite, gospod?