Gospod Mirodolski namreč je imel za svojo dolžnost, kar so mu dobrega storili krilati prijatelji o veselem poletju, povračati jim o hudem zimskem času. Poleti bili so mu ptiči pomagači, pozimi ljubi gosti. Kadar je bilo vse s snegom krito, ko je žival po gozdu zmrzovala in stradala, imeli so oni pri gospodu Mirodolskem vedno pripravljeno hrano na kopnem pred hišo ter mirno zavetje in prenočišče pod streho.