O strašna zmota, o žalostna, sramotna prikazen, grdi madež človeškega rodu! On, ki živi »mlade krokarje ob potoku«, on naj bi z veseljem čul stok v bolečinah vijočega se človeka, ki ga muči njemu na slavo in čast zdivjana drhal; njemu naj bi bil sladek glas zapuščenih vdov in sirot! Tako si misliti najvišje bitje, kakršen ni dandanašnji najkrvoločnejši človek, tako mu služiti: to je bogokletstvo, če je katero na svetu.