Nekoliko trenutij ‒ plamen je ugasnil, ostal je kupček pepela, žerjavice ne toliko, da bi se hruška spekla; žalostni stoje otroci, drugega ne, kakor da jih nekoliko časa oči skelé. Taki otroci smo bili tolikokrat tudi mi! O da bi vendar že kdaj spoznali svojo nespamet, ne dajali se vedno in vedno slepiti bleščečim »frazam«, puhlim besedam ničemurnih in tolikokrat tudi samopridnih!