Perun je bil zdoma, bogve kam, kar ni bilo videti nikakor po volji njegovemu mlademu prijatelju. Nekoliko časa stika po hiši in po vrtu; ker ga ni najti, leže v hladno travo pod drevo spehan in nevoljen. »Kje je pa mladi svet?« vpraša gospod župnik, ko se je nekoliko oddahnil in ugasil prvo žejo.