Vse to je bilo popisano z žensko obširnostjo. Proti koncu je pisala gospa tako: »Smrtno ranjen mi je pisal list, ki vam ga pošiljam; berite ga, morebiti vam dá nekoliko tolažbe v nesreči, katere vam je on kriv. Kako rada bi upala, ako bi smela, da bodete, prebravši ga, odpustili zdaj, česar bi mu ne bili nikdar mogli odpustiti živemu.«