»Odpustil sem ji; moje srce ne čuti sovraštva do nje, ne ljubezni ‒ samo usmiljenje! ‒, zdaj odhajam, ali mi ne bodeš dala prijazne, prijateljske besede na pot, besede, ki mi bode tolažilo v samoti? Ne, pozabil ne bom te hiše; vrnil se bom kdaj; in ako bom prišel in stopil pred tvojega očeta, govoreč: Oče, dajte mi svojo; kaj porečeš ti?«