»Ne ustavljam se,« začne gospod Mirodolski po kratkem molčanju, »ne ustavljam se tvoji želji, dasi bi bilo morebiti bolje, ako bi se nekoliko časa potrpelo; vendar stori, kakor se ti zdi; vzemi jo, tvoja bodi; moja želja je bila vedno, da se združita, in želja nje, ki nas je prezgodaj zapustila. Dobra sta oba, rada se imata, srečen zakon vaju čaka, če je božja volja. Kaj so vsi človeški sklepi, vse človeške namere rosna kaplja, ki se blešči na veji, veter potegne in kaplje ni!