»O pustite me, pustite; ko bi oče prišli, ko bi bili slišali, kaj ste govorili!« »Naj pride, le naj pride, nič se ga ne bojim; v oči mu povem, kaj mislim; sedaj bi mi ravno prav prišel tvoj oče; sedaj bi mu jaz povedala, kar mi je že toliko časa na srcu in na jeziku! Spodi me naj, nič se ne bojim; on sam je kriv vse nesreče; on, ki vse vidi in ve, samo tega ne, kar se z njegovimi otroki godi!