Pri teh besedah vrže osnaženo repo, ki je bila zares lepa in debela kakor otroška glava, skoraj nekoliko hudovoljna na kup, tako da se daleč v stran zatrkali. »Gospod hodijo pobiti in potrti, človek ne dobi prijaznega pogleda, dobre besede, naj si prizadene, kolikor hoče. In s tabo tudi ni, da bi človek spregovoril besedo.