Pred hišo in na drugi strani hiše bilo je samo sadno drevje. Če so se nekateri ljudje, zlasti mlajši svet, časi posmehovali njegovemu vinarstvu, to je pa vsak rad priznaval brez zavisti, da tako lepega, tako plemenitega sadja ni bilo morebiti v vsej deželi, kakor je bilo na vrtu mirodolskega gospoda. Noben gospodar ni se mogel ponašati s tako debelimi, tako žarečimi in sladkimi ja, kar so posebno dobro vedeli otroci, ki so hodili k njemu »tepežkat«.