nova beseda iz Slovenije

Josip Stritar: Gospod Mirodolski, poved v sobesedilu:

Čakala vas bodem, kakor čaka mati na morskem bregu ter gleda s hrepenečim očesom v daljavo, kdaj se ji prikaže ladja, ki ji pripelje iz daljne, tuje zemlje v naročje edinega sina!«

XVI Jesen se je bila naselila v Tihem dolu, pozna jesen s svojimi mrzlimi nočmi, ko pada z jasnega neba strupena, ki mori življenja kal poznim cveticam in rumeni drevesom zeleno listje; s svojimi gostimi jutranjimi meglami, ki ležé tako leno nad goro in dolino in preprezajo vsa pota in kota z opolzkim, nadležnim blatom; jesen s svojimi golimi njivami, zapuščenim poljem in samotnimi, mrtvimi gozdi. Dvakrat neprijazen, žalosten je bil sedaj pogled po vrtu mirodolskem; jesen je bila zapustila po njem svoj pogubni sled in nji se je bila pridružila nesreča!


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA