Za deklo hočem služiti, truditi se in zatajevati, da pride čas, ko bodem smela, spokorjena grešnica, stopiti, ne stopiti, pokleknila bodem pred očeta ter govorila: ‚Oče, odpustite izgubljeni hčeri, pokorila se je, vi ne veste, kako se je pokorila, ker tako dolgo ni smela gledati vašega obličja.’ Ali težko, nemogoče bi mi bilo čakati tega zaželenega časa, ako bi ne vedela, kako je doma. Do vas se obračam s svojo prošnjo.