Ko sta se pozdravila, prosi ga, naj sede k nji na klop. Iz njenega vedenja se je videlo, da bi rada nekaj posebnega govorila z njim; zato se Záboj ni dal dolgo prositi, dasi mu ni bilo ljubo sedeti poleg gosposkega dekleta. »Rekla sem vam,« začne, »da imam neko posebno prošnjo do vas; zdaj je čas, da vam jo izrečem; poslušajte me blagovoljno, potem storite po svoji volji.