Dekle sede zopet na klop; čez nekaj časa spregovori z žalostnim glasom: »Za božje ime, kaj si boste mislili!«
»Nič si ne bom mislil; jaz nimam časa misliti; radoveden nisem, če mi hočete kaj povedati, poveste mi lahko, kadar hočete in kolikor hočete. Najprej pa, prosim, jejte!«