zaspanec, ki je bil tako zgodaj splašen iz gorkega ležišča, planil na gladko stezo, mislil je gotovo, da mu je smrt za petami, tako na vso moč je bežal pred njim. Záboj ni imel danes časa misliti ne na veverico ne na; venomer je krepko korakal proti vasi; skrbelo ga je samo to, da bi vsega dobil, česar treba, in da bi se vrnil, preden se deklica zbudi. Imel je srečo; v vasi, ki je bila bolj trgu podobna, dobil je vsega, kar se mu je zdelo potrebno.