Brutus, ki je ves čas zvesto poslušal ta pogovor, ni vedel, kam bi se dejal, da bi bilo prav; bil je brez povelja. Zadnjič sklene iti za gospodarjem, ali ta mu migne z roko, da naj ostane, in Brutus je ostal pri; bil je zvesta, žival. Tako urno ni morebiti še nikoli hodil Záboj svoje žive dni, gotovo ne, odkar se je jel klatili po svetu.