Videl si ga, kajneda, in podal si mu hrane; in ko je takó prav hlastno in slastno použival podano mu hrano, povej, nič se ne sramuj: ali nisi čutil tedaj najvišjega, najslajšega veselja, ki ga mora čutiti človeško srce? Ako nisi imel te sreče, milujemo te, ti ne veš, kaj je največje veselje na svetu, ti ne umeš besed Zveličarja, ki pravi: Lačen sem bil in vi ste me sitili! ‒ Mati, ki doji dete na prsih, ptica, ki mlade pita ‒ kogar ne gane ta pogled, ni vreden človeškega imena.