Lepo ga je bilo videti, kako mirno je stal, ko mu je bila v spanju položila roko na glavo; ni se ganil, da bi ne prebudil dekleta. Voda je vrela v loncih; Záboj pa je stal poleg ognja zamišljen. Čudna misel mu je rojila po glavi; pomišljal se je in spominjal: tako nekako znan se mu je dozdeval ta ženski obrazek; in ta glas ‒ gotovo ga je že čul nekdaj, ali kje?