»Nič se ne bojte; pri dobrih ljudeh!« tolaži jo Záboj; »slaba streha, dobri ljudje! Samo mirni bodite; ne govorite mi, slabi ste, pokoja vam je treba; vse bo še dobro; meni zaupajte, ki sem vaš zdravnik; ne glejte me tako plašno; obraz in obleka ne obeta mnogo, vem, a na vnanjost ni gledati, meni verújte. Najbolje, da zaspite, ako mogoče.«