Dajmo mu, kakor vsem osebam te povesti, izmišljeno ime, imenujmo ga Záboja. ‒ Záboj torej je koračil pozno po gozdu. Ko se je naveličal žvižganja in petja, jel se je za kratek čas pogovarjati s svojim tovarišem: »Kam se ti tako mudi, žival božja? Strah te morda vendar ne bo, kaj?