Mudilo se mu ni, kakor je bilo videti; počasi je korakal, dasi ni bilo videti gozdu konca ne kraja pred njim. Strah ga ni bilo; vse je kazalo, da je mož vajen gozda in noči. Tudi ni vedel, zakaj bi se bal; zlato in srebro in kar je sploh posvetnega blaga, ni ga težilo na svetu; in tudi, kar je imel na životu, težko da bi bilo mikalo razbojnika, ki preži za grmovjem ob cesti.