Mladost mu je bila čas dela, ne uživanja; kar ima življenje lepega in sladkega, naj mu hrani, da pride čas, nepokušeno, nenačeto. Po vsi pravici si je smel obetati lepo, veselo prihodnost, zasluženo z delom in trudom, z zmernostjo in zatajevanjem. Pogled v jasno prihodnost mu je bil tolažba in podpora, ko so mu pešale moči, ko mu je upadalo srce v življenja trudu in boju.