Košček belega papirja, nekaj črnih kljuk in zvijač, ki gomazé in plešejo po njem ‒ in to ima tako moč! Vzemi, vzemi, dekle, da boš videla, káko čudno moč ima to branje v sebi. ‒ Kako je zdaj čuden svet, ves drugačen, prav kratkočasen: ptice plavajo po vodi, ribe letajo po zraku; krokarji so beli in črni so golobje.