»Tega ni dejal, oče; morebiti zato ne, ker ga ni nihče vprašal.« Vsaka beseda očetova je pričala ubogemu dekletu, da ni še na pravem sledu, da mu je znano samo pol resnice; ona je vedela vso, vse ji je bilo jasno. Vendar kako bi bila mogla sirota razodeti mu žalostnejšo polovico; saj je bil mož že zdaj tako potrt, tako uničen, da sirota ni strpela gledati mu v lice, v bledo, upalo lice.