Med njimi so se trudili in kakor nejevoljni brenčali okorni čmrlji. Po drevju je bilo vse živo; družine sinic, gotovo znamenje jeseni, bile so se preselile sem iz severnih krajev in polastile se drevja; hrane iskaje so se zibale po vejah in po deblih so plezali in potrkavali neutrudni. Vse je bilo živo in veselo po Mirnem dolu; ponosno je stopal Kokodin s svojo kurjo družino po vrtu; bil je svojim podložnim vedno skrben gospodar in oster vladar; ne da bi se bil kdo upiral njegovi oblasti, ali mladi zarod se je začenjal čutiti, kar mu ni bilo videti nič prav po volji.