Potem pa odloži gospod Mirodolski svoje orodje ter leže v travo, rekoč: »Moja dolžnost je storjena; zdaj pa vsak, kakor se mu ljubi!« To pa vendar ni bilo spodobno, da bi se gospa Jarinova sama trudila; prevzame njeno postrežbo. Zdaj odkrije košarico, ki jo je bila s seboj prinesla ter postreže družbi s plečetom in surovim maslom, tako da so imeli pravo večerjo.