Po teh besedah sune zopet drugega iz žerjavice, ocedi ga ter poda ga, ki mu je šel tudi prav v slast; trdil je, da mu ni nikoli nobena jed tako dišala. In tako so dobili po vrsti vsak svojega; zadnji je bil, kakor se spodobi, sam gospodar na vrsti. Potem pa odloži gospod Mirodolski svoje orodje ter leže v travo, rekoč: »Moja dolžnost je storjena; zdaj pa vsak, kakor se mu ljubi!«