Ko se mu je zdelo, da je čas, dregne s palico najdrobnejšega iz žerjavice, pobere ga ter ga tehta v roki. »Zakaj ga pa tako tehtate, gospod sosed?« oglasi se radovedna gospa Jarinova. »To je tako,« odgovori ji gospod Mirodolski, »vročina spremem močo, ki je bili v njem, v soparo in kadar ta vsa izpuhti iz njega, postane lažji in pečen je; ta bó, menim.«