Dobro se mu zdi torej, da časi tudi jaz katero kupim, samo da jih tako malo potrebujem!« Med takimi pogovori je bil ogenj na pol pogorel; naredila se je bila lepa žerjavica, da si je sam gospod Mirodolski ni mogel lepše želeti. Iz nanesenih vej si je bil izbral dolgo palico, ki je bila že bolj drogu podobna; z njo razgrebe žerjavico in vanjo pomeče ‒ zlata jabolka.