Hudo mi je bilo, a povedati sem mu moral, da tudi tam kresilna goba ni posebno v.« »Res!« oglasi se nato; »spominjam se, da sem mnogokrat tam videl Slovake, ki so jo poleti po Pratru ponujali ljudem, a ne spominjam se, da bi je bila živa duša kdaj kupila, tako da ne vem, o čem živé ti ljudje.« »Vidite, gospod,« reče nato gospod Mirodolski, »prav takega, kakor so tisti Slovaki, ki prodajajo kresilno gobo po, si je misliti mojega Isteklosma, samo da on je bil precej višje in krepkejše postave.