Popraševal me je, kako bi bilo na s takim blagom. Hudo mi je bilo, a povedati sem mu moral, da tudi tam kresilna goba ni posebno v.« »Res!« oglasi se nato; »spominjam se, da sem mnogokrat tam videl Slovake, ki so jo poleti po Pratru ponujali ljudem, a ne spominjam se, da bi je bila živa duša kdaj kupila, tako da ne vem, o čem živé ti ljudje.«